Ste kdaj srečali nekoga, ob komer ste se takoj počutili lahkotno in domače, kot da ga poznate že leta? Poznate koga, ki je tudi v težkih okoliščinah sposoben ostati miren? Ste že kdaj srečali nekoga, ki izžareva pozitivno energijo in navdihuje vse okoli sebe?

Vse to so primeri visoke čustvene inteligence v akciji.

Čustvena inteligenca je sposobnost, da prepoznamo, razumemo in upravljamo čustva – tako svoja kot tudi čustva drugih ljudi.

Izboljšanje čustvene inteligence nam prinaša številne koristi:

  • Lažja zaposlitev. Čustvena inteligenca predstavlja eno izmed 10 najbolj kritičnih spretnosti bodoče delovne sile.
  • Uspeh na delovnem mestu. Študije so pokazale, da pri ljudeh s približno enakim izobrazbenim nivojem, čustvena inteligenca vpliva na uspeh na delovnem mestu. Poleg tega so čustveno inteligentni ljudje veliko boljši vodje.
  • Medosebni odnosi. Čustveno inteligentni ljudje imajo boljše odnose.
  • Počutje. Čustveno inteligentni ljudje izkusijo manj tesnobe in stresa ter so običajno srečnejši ljudje, z boljšim fizičnim in čustvenim počutjem.

Res super novica je, da čustvena inteligenca ni določena ob rojstvu. Lahko se jo naučimo in okrepimo. Vse, kar moramo storiti je, da se naučimo razumeti temeljne veščine čustvene inteligence in jih uporabiti v praksi.

Temeljni gradniki čustvene inteligence

  • Samozavedanje – sposobnost, da prepoznamo, kako naša čustva vplivajo na naše vedenje in naše interakcije z drugimi.
  • Osredotočanje/pozornost – sposobnost ohranjati pozornost ne glede na moteče dejavnike.
  • Čustveno ravnovesje – nadzor nad vzgibi in čustvenimi reakcijami.
  • Empatija –  sposobnost, da se vživimo v druge in njihove občutke.
  • Pozitiven pogled –  sposobnost, da v izzivih vidimo priložnost.
  • Prilagodljivost – odzivanje na spremembe.

Ko  gremo z udeleženci skozi delavnice, obdelamo vsako veščino posebej in se naučimo, kako jih uporabiti v praksi. Zdajle si na kratko poglejmo, kaj pomeni samozavedanje in kako ga lahko z vajo okrepimo.

Samozavedanje je temelj čustvene inteligence.

Model čustvene inteligence Daniela Golemana opredeljuje “samozavedanje” kot sposobnost prepoznavanja tega, kar čutimo, in kako to vpliva na naše vedenje ter odnose.

V najširšem smislu se samozavedanje nanaša na našo sposobnost introspekcije, da se zavedamo vsebine svojega uma, da razmišljamo o vsebini svojih misli in se zavedamo zavedanja samega (včasih imenovano tudi „meta-spoznanje“). Samozavedanje ne opisuje samo sposobnosti našega uma, da se zaveda lastne vsebine, temveč tudi, kaj se dogaja okoli nas in naše reakcije na vse to. Nevrološko samozavedanje pomeni našo sposobnost prepoznavanja fizičnega dogajanja – branja občutkov v našem telesu.

Vsi potrebujemo samozavedanje. Brez njega se borimo za obvladovanje svojih impulzov, motivacije in reakcij.

Odsotnost samozavedanja pomeni, da pustimo, da nas vodijo naše nezavedne navade. Težava z delovanjem »na avtopilotu« je v tem, da so naše reakcije nezavedne in nepremišljene. To pomeni, da se vedemo impulzivno, da se ne ustavimo, ne razmislimo o situaciji in ne izberemo nujno najboljšega odziva. 

Za povečanje samozavedanja je potrebna dosledna praksa. Dobra novica je, da lahko na več preprostih načinov vključimo vaje samozavedanja v svoje vsakdanje življenje. Sami se lahko prepričate, če preizkusite naslednjo vajo:

Mikrotehnika zavedanja diha

  • Za to vajo sedite udobno, z ravno hrbtenico in z zaprtimi ali rahlo odprtimi očmi, pogled je usmerjen navzdol. Sledite svojemu dihu.
  • Ko vaša pozornost tava med mislimi, čustvi, občutki ali zavedanjem, kaj se dogaja okoli vas, jo le opazujte z dobroto in radovednostjo, tako da se vaša pozornost vrne v naravni tok vašega diha.
  • Trenutek, ko opazite, da je vaš um taval, je trenutek pozornosti. Morda boste opazili, da svojo izkušnjo doživljate skozi kritično presojo. Ne obsojajte se in bodite nežni do sebe.
  • Sčasoma bo ta vaja nežne usmeritve pozornosti na dih začela spreminjati vaš odnos z vašimi mislimi in občutki, tudi ko se za to ne boste trudili.
  • Začeli se boste zavedati in opažati, kdaj se odzivate iz navade, nezavedno. Namesto tega lahko v mislih ustvarite majhen prostor, časovni vakum, kjer se lahko ustavite, razmislite in se nato odzovete bolj premišljeno.

Čustvena inteligenca nam lahko konkretno izboljša naše zasebne odnose. Če pri svojem delu vodite druge ljudi, pa je praktično nujna, nepogrešljiva sestavina vašega uspeha. 

(Visited 23 times, 1 visits today)