Ste že kdaj srečali osebo, ob kateri ste se takoj počutili prijetno in domače, z njo ste se lahko pogovarjali, kot da se že dolgo poznate? Poznate koga, ki je tudi v stresnih okoliščinah sposoben ostati miren? Ste že kdaj srečali koga, ki stalno izžareva pozitivno energijo in navdihuje vse okoli sebe? Vse to so primeri čustvene inteligence v akciji.


Zelo preprosto povedano je čustvena inteligenca inteligentna uporaba čustev. Pomeni, da svoja čustva namerno uporabljamo tako, da nam pomagajo pri takšnem mišljenju in vedenju, ki nam je v korist. Čustveno inteligenco uporabljamo tako na osebni ravni, ko pomagamo sebi, kot tudi na medosebni ravni, ko pomagamo drugim.
Čustvena inteligenca je torej sposobnost, da prepoznamo, razumemo in upravljamo čustva – tako svoja, kot tudi čustva drugih ljudi. To so tista netehnična znanja in sposobnosti, ki jih poleg strokovnih znanj potrebujemo na delovnem mestu, da bi bili uspešni. Na primer: kako ohraniti mirno kri v stresni situaciji, kako se motivirati, kako podati in sprejeti kritiko, kako reševati konflikte, kako lažje sprejemati spremembe, kako navdihovati, biti prepričljiv in tako naprej.
Te sposobnosti se močno razlikujejo od kognitivnih sposobnosti, merljivih z inteligenčnim kvocientom, in jih dopolnjujejo. Ni naključje, da veliko ljudi z visokim IQ, ki niso čustveno inteligentni, pogosto dela na nižjih položajih od ljudi z nižjim IQ, kot ga imajo sami, vendar pa so ti visoko čustveno inteligentni. Pravimo, da nam kognitivna inteligenca odpira vrata v karieri, čustvena pa nato odloča o našem uspehu.
Razumska in čustvena inteligenca sta odsev dejavnosti različnih delov možganov. Razum je odvisen izključno od delovanja neokorteksa, zgornjih in mlajših možganskih slojev. Čustvena središča pa ležijo nižje, v starejših možganih. Čustvena inteligenca je odvisna od dejavnosti čustvenih središč in tega, kako uspešno sodelujejo s središči za razum.
Običajno med čustvenim in razumnim umom vlada ravnovesje – čustva oskrbujejo razumna dejanja s čustvenim nabojem, razumni um pa umirja čustvene vzgibe. Čim močnejše pa je čutno doživljanje neke situacije, tem močnejšo vlogo prevzame naš čustveni um. Razumni um pa je takrat najmanj učinkovit. Vsi mi vsakodnevno doživljamo situacije, ki v nas vzbujajo bolj ali manj močna čustva, pod vplivom katerih se vedemo drugače, kot bi se v umirjenem stanju. V vsakdanjem poslovnem in zasebnem življenju nam naše vedenje in komunikacija, ki ju vodita strah ali jeza, pogosto nakopljeta več slabih kot dobrih posledic. Ko se čustva umirijo, bi se, če bi lahko prevrteli čas nazaj, pogosto odzvali drugače.
Zato se verjetno strinjate z mano, da je dobro razumeti naš lasten čustveni sistem in se naučiti uporabljati ga na način, da nam bo koristil in ne škodoval. Namreč, če mi ne nadzorujemo naših čustev, bodo le ta nezavedno nadzorovala in usmerjala naše življenje.
Res super novica je, da čustvena inteligenca ni določena ob rojstvu, kot naj bi to veljalo za kognitivno inteligenco. Kompetenc čustvene inteligence se lahko naučimo in jih okrepimo, kadarkoli to želimo! Pa ne le to – lahko jih tudi izmerimo. Vas zanima kako? Kontaktirajte me, z veseljem se pogovorim o vaših željah.

(Visited 305 times, 1 visits today)