Se lahko poistovetite z voznikom na sliki? Se tudi vam zgodi, da “ekplodirate”, ko nekdo na cesti izsili prednost, ali na primer prepočasi pelje skozi križišče, da zato vi zamudite svojo zeleno?! 🙂

Kaj se zgodi v naših možganih, da smo v trenutku sposobni tako močnih čustvenih izbruhov, žaljivk, kazanja sredinca, trobljenja in podobnih početij, zaradi katerih nam je že čez pol ure vsaj malo nerodno? Ali pa se zavemo, da nas na zadnjem sedežu zgroženo poslušajo otroci in nas prevzame vzgojna krivda? Kakšno sporočilo jim dajemo?

Amigdala

Kadarkoli se počutimo napadene oz. ogrožene, se aktivira del naših možganov, imenovan amigdala. To je del prvotnega sklopa možganskih vezij, ki se je razvil že davno. Njegova naloga je bila, da je opozarjal na nevarnosti, kot so napadi zveri ali padanje kamenja. Pri hranjenju groženj amigdala tesno sodeluje z našim spominskim centrom (hipokampusom). Vsi imamo torej vgrajen “preživetveni mehanizem”, ki hrani vse slabe izkušnje in sproži močne reakcije, kadar nastopi nevarnost.

Če je ta mehanizem v pradavnini odigral svojo najpomembnejšo vlogo, nas torej ohranil pri življenju, pa nam danes, v življenjsko relativno varnem svetu, večkrat škoduje kot koristi. Ne loči namreč med “pravo nevarnostjo” in grožnjo, ki ni življenjskega pomena. Vse situacije, ki od nas ne zahtevajo preživetvene reakcije, bomo veliko lepše obvladali z novejšim delom naših možganov, bolj premišljeno, umirjeno in razumno.

Prefrontalna skorja

Drugi del možganov, imenovan prefrontalna skorja, je novejše središče razmišljanja. To je zelo dodelano področje, ki nadzira odločanje, usmerja našo pozornost in nam pomaga pri računanju, analizi in interpretaciji informacij. Pomaga pa tudi pri regulaciji amigdale.
Amigdala ima en sam cilj – poiskati grožnje – in če jih najde, nas požene v obrambne mehanizme, kot so boj, beg ali zamrznitev. Zapre povezave do prefrontalne skorje in vso energijo usmeri v fizično delovanje. Zato je takrat nemogoče sprejemati svoje najboljše, premišljene odločitve.
Situacijo vidimo črno-belo. Prav ali narobe. Dobro ali slabo. Naše razmišljanje se umakne, razumna presoja izgine in celo naš spomin postane nezanesljiv.

Obvladajmo čustveno reakcijo

K sreči obstaja način, da prevzamemo nadzor nad čustvenim vzgibom. Prvi korak za pomiritev amigdale je ozaveščanje in poimenovanje čustev. Ko se zavemo, da na primer doživljamo izbruh jeze, prebudimo del možganov, ki sprejema odločitve, našo prefrontalno skorjo. Tako lažje presodimo, ali je grožnja resnična (življenjsko ogrožajoča) in zavestno izberemo svoj odziv.

Pogovor med čustveno amigdalo in bolj premišljeno prefrontalno skorjo:

Amigdala: »Ta avto me je ravno grobo izsilil! Verjetno me poskuša ponižati. Pokazala mu bom, s kom ima opravka!! “
Prefrontalna skorja: »Počasi. Počutiš se jezno in to bi lahko zgrešilo tvojo presojo.«
Amigdala: »Ja, seveda, jezna sem! Ampak, v redu, poslušam …«
Prefrontalna skorja: »Narediva korak nazaj. Zakaj misliš, da te želi izsiliti? Ali ga poznaš?”
Amigdala: “Ne ….”
Prefrontalna skorja: »Mogoče ima dober razlog, da te je izsilil. Mogoče je v stresu, ker pelje otroka v bolnišnico? “
Amigdala: “Mogoče je to res. Ali pa je kaj drugega nujnega. Tudi meni se včasih na cesti zgodi, da sem razstresena in nehote naredim neumnost. Ne počutim se več tako jezno. Upam, da so v redu. «

Tako imenovane »ugrabitve« amigdale se nam dogajajo vsakodnevno, to je namreč naravni način delovanja našega čustvenega sistema. Pomembno pa je, da se tega zavedamo in da vemo, kako se odzvati, ko se nam zgodi.

Vsakič, ko občutimo močan naval čustev (običajno negativnih), jih ozavestimo, poimenujmo in globoko zadihajmo.

Mikrotehnika za odpornost na čustvene vzgibe

Kisik je lahko močan zaveznik prefrontalne skorje. Več kot ga imamo v krvnem obtoku, boljše so naše možnosti za upravljanje ugrabitve amigdale. Ko začutimo sovražno, negativno ali kontradiktorno reakcijo, preprosto pomislimo “ostajam miren“, počasi globoko dihajmo in čustva jasno poimenujmo. »Občutim jezo. Občutim bes. Občutim užaljenost …« Nadaljujmo z nadzorovanjem dihanja z namenom, da ostanemo mirni. To bo pomagalo umiriti naravni poskus amigdale, da zameji razumno razmišljanje.

Dihanje, sproščanje, umiritev
Z globokim dihanjem ustavimo čustveni izbruh

S to preprosto tehniko lahko bolje obvladujemo vsak impulzivni odziv na konflikt, stresne situacije in druge izzive. Ko se naučimo odkrivati in obvladovati zgodnje znake čustvenih ugrabitev, postopoma razvijemo tudi sposobnost, da jih zaznamo pri drugih.
Več o obvladovanju čustvenih vzgibov in ostalih zelo koristnih napotkih za vsakodnevne uspehe pri vodenju odnosov z bližnjimi, si preberite tukaj.

(Visited 65 times, 1 visits today)