Proces komuniciranja se začne s tem, kako interpretiramo svojo resničnost. To notranjo komunikacijo s samim seboj imenujemo tudi intrapersonalna raven komuniciranja. To je vse, kar govorimo sami sebi, o sebi, o drugih, o organizaciji. To je tudi vse, kar mislimo, da nam drugi govorijo. Kajti to, kar mislimo, da nam drugi govorijo, ni nujno tisto, kar nam želijo sporočiti.
Na primer, če bi mi sodelavka rekla: “Mojca, ali lahko za jutrišnji sestanek ti pripraviš prosojnice o čustveno inteligentni komunikaciji?”, si to lahko razložim na več načinov:
- Aha, zdaj je meni naložila to nalogo, ker se njej ne ljubi?!
- Kako čudovito, končno imam priložnost predstaviti to pomembno temo vodstvu, odlično!
-Hmm, ali me želi izkoristiti? - Ali misli, da nimam nič drugega za početi in da samo ona trdo dela?
- …
Odvisno od tega, kako razmišljam, so lahko različni tudi moji odgovori, na primer: - Aha, kako pa to, da želiš, da jo pripravim jaz?
- Zelo sem vesela te priložnosti, seveda bom!
- Jaaa, in za kaj jo boš uporabila?
- Veš, tudi jaz tukaj trdo delam.
Kakšen bi po vašem mnenju lahko bil rezultat pri vsakem od njih?
To, kar povemo drugim kot odgovor na to, kar mislimo, da nam drugi povedo, se imenuje interpersonalna raven komuniciranja.
Interpretacije, ki si jih ustvarimo, imajo velik vpliv na način, kako se povezujemo sami s seboj in z drugimi. Zlahka občutimo neprijetna čustva, npr. jezo, sram, krivdo, zamero, ali prijetna čustva, npr. veselje, navdušenje, ipd., odvisno od tega, kako ocenjujemo to, kar nam govorijo drugi ljudje, in tudi to, kako si razlagamo kontekst oz. situacijo.
»Where wisdom reigns, there is no conflict between thinking and feeling.«
Carl Jung
Komunikacija pod vplivom neprijetnih čustev nam pogosto ne prinese rezultatov, kot si jih želimo. To si lahko predstavljate že v pričakovanih odzivih na zgornje primere. Zato je pomembno, da se najprej naučimo zaznati, razumeti in upravljati lastne misli in čustva, da imamo čim večji nadzor nad komunikacijo – na to, kaj bomo slišali in kako se bomo odzvali.
Zato v mojih programih najprej razvijamo sposobnosti čustvene inteligentnosti, da udeleženci bolje zaznavajo, razumejo, upravljajo in uporabijo čustva tako, da jim koristijo in jim pomagajo izboljšati njihovo delovanje in odločitve. Naučimo se voditi učinkovito intrapersonalno komunikacijo. V nadaljevanju pa se posvetimo interpersonalni komunikaciji: učinkovitemu izražanju, aktivnemu poslušanju in empatiji. Brez, da znamo dobro upravljati sebe, bomo namreč težko uspešno upravljali tudi komunikacijo in odnose z drugimi.
Kaj lahko storite, da boste bolje razumeli sebe in svoje (izkrivljene) misli?
- Najprej se zavedajte, da vsi interpretiramo, vsi sodimo in vrednotimo.
- Ujemite svoje misli: o sebi, o drugih, o organizaciji. Ne cenzurirajte jih, temveč jim preprosto prisluhnite z odprtostjo in radovednostjo.
- Interpretacije “ločite” od dejstev. Poskusite zamenjati interpretacijo z opazovanjem. Opazovanje pomeni, da se izrazite tako, kot bi situacijo posnela kamera (ki nima vpogleda v vaše misli).
- Preverite svoje občutke, čustva in potrebe. Pod vsako interpretacijo lahko najdete nekaj, kar je za vas resnično pomembno. Ne prezrite tega. Razumevanje lastnih potreb nam pomaga bolje razumeti svoje občutke in čustva, ter nas vodi k njihovi zadovoljitvi.
Spodaj navajam nekaj trditev v razmislek. Gre za opazovanje ali interpretacijo?
• Vedno zamujaš na najine sestanke.
• Pogosto ne upoštevaš mojega mnenja.
• Ti si čudovita oseba.
• Danes si me prijetno presenetila, ker si tako hitro zaključila projekt.
Sposobnost ločevanja interpretacije od dejstev je prvi korak razvoja komunikacije, ki vodi do boljšega razumevanja, vključenosti in empatije. Takšna komunikacija vodi v dober »človeški stik«, po katerem hrepenimo vsi.