Za današnji poslovni svet so značilne hitre spremembe (nestanovitnost), vedno večja kompleksnost, velika negotovost in številne dvoumne situacije (dvoumnost) – skratka, živimo in delujemo v t.i. okolju VUCA.
Da bi se spoprijeli s temi okoliščinami, se v vse več podjetjih uvajajo agilni procesi in je “odločeno”, da bo delo odslej potekalo agilno. Kaj se razume pod pojmom agilnost, pogosto ni jasno opredeljeno in se včasih enači s hitrostjo, prilagodljivostjo in korporativno kulturo, v kateri ni pravil in lahko vsak počne, kar hoče.
Obstaja veliko različnih pristopov k razumevanju agilnosti. Prvotno agilnost izhaja iz teorije sistemov in pristop iz petdesetih let prejšnjega stoletja (Parsons 1951) je ponovno našel svoj pomen pri poučevanju menedžmenta zaradi digitalizacije in zahtev VUCA sveta. Po Parsonsu (1951) so za obstojnost sistema potrebni štirje vidiki:
1.) prilagajanje (sposobnost prilagajanja zunanjim okoliščinam),
2.) doseganje ciljev (sposobnost opredelitve ciljev in njihovega uresničevanja),
3.) vključenost (sposobnost, da stvari držimo skupaj in jih integriramo) in
4.) latentnost (sposobnost ohranjanja osnovnih vrednostnih vzorcev in struktur).
Danes lahko iz tega osnovnega pristopa izpeljemo pet ravni agilnosti:
1. Agilnost kot filozofija
2. Agilnost kot odnos
3. Agilnost kot pristop k upravljanju podjetij
4. Agilnost kot pristop k upravljanju človeških virov s poudarkom na spodbujanju samoorganiziranih skupin
5. Agilnost kot procesni okvir
Na mojih delavnicah razvijamo agilnost kot odnos, t.j. miselnost, ki oblikuje razmišljanje, čustvovanje in delovanje. Usposabljanje tako dragoceno prispeva k temu, da lahko “agilnost« deluje v podjetjih dolgoročno.
Vodje so namreč ključni za uspeh procesov preoblikovanja. Kar 75 % vseh procesov preoblikovanja je neuspešnih, ker vodje ne morejo, ne znajo ali ne želijo izvajati procesov. Poleg tega imajo vodje s svojim vodenjem odločilen vpliv na vzdušje v svojih oddelkih skozi kulturo vodenja, zato lahko tudi zaposlene podpirajo pri agilnem načinu razmišljanja in delovanja.
Agilna miselnost
Miselnost, ki je potrebna za agilnost, razvijamo neodvisno od procesov in metod, ki jih uvajamo v podjetjih ali oddelkih. V tem okviru agilno vodenje vključuje vse ukrepe, zaradi katerih so odločitve in delovanje vodij hitri, prožni in prilagodljivi. Vodja razvija sposobnosti samorefleksije, samoorganizacije in prilagajanja drugim v smislu razmišljanja, čustvovanja in delovanja. Pogosto je namreč težko sprejeti tak odnos, sodelovati z drugimi in postaviti potrebe drugih pred svoje. Ljudje smo močno zasidrani v svojih miselnih vzorcih. Tako 80 % tega, kar ljudje zaznavamo, temelji na prejšnjih izkušnjah in ni objektivno. Zato težko stopamo v čevlje drugih ljudi in se dotaknemo njihovih vzorcev mišljenja in delovanja.
Da bi pridobili to ključno zmožnost, nam Persolog® Osebnostni model zagotavlja odločilen okvir. Z modelom je voditeljem omogočeno, da prepoznajo svoje lastne vzorce razmišljanja in vedenja ter vzorce drugih ljudi, in prikaže možnosti za prilagoditev vedenja. Zagotavlja podlago, na kateri se ljudje naučijo učinkovito komunicirati in sodelovati z drugimi slogi razmišljanja in vedenja.
Tema agilnosti, agilnega vodenja in agilne miselnosti je trenutno zelo aktualna, saj živimo in delujemo v VUCA okolju in prilagodljivost nanj je ključna za uspešno delovanje. Spremembe so težke, spremembe lastnega mišljenja in delovanja še posebej. Z vedenjskim pristopom, ki temelji na osebnostnem modelu Persolog®, usposabljanje poteka po nizkopražnem pristopu, ki udeležencem delavnic omogoča, da razvijajo agilno miselnost, kljub temu, da gre za težaven podvig.
Če želite, da vas podprem na poti razvoja agilne miselnosti, z veseljem prisluhnem vašim željam.